- sibek
- değirmen taşının üzerinde döndüğü demir. I, 389sübek, çocuğun içine işemesi için beşiğe konan kamış, I, 389
Divan-i Luqat-i it-Türk Dizini. 2009.
sibek
Look at other dictionaries:
šíbek — stil. šibák šíbka o stil. ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Nouri Koufi — d origine abaziz de Djelfa est un interprète algérien de musique arabo andalouse, il est surtout connu pour être une figure de proue du hawzi et du arùbi, un répertoire musical intermédiaire entre la musique arabo andalouse et populaire au… … Wikipédia en Français
básek — ska m (ȃ) ekspr. šibek, slaboten bas: govoriti z mehkim baskom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cŕka — e ž (r̄) pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drèk — drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drôben — tudi drobán drôbna o tudi ó prid., drobnéjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gíngav — a o prid. (ȋ) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jétičen — čna o prid. (ẹ) 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kílav — a o prid. (í) 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi; videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava ∙ veliko babic kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kílavec — vca m (í) 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen človek: to so sami kilavci, čvrstega moža ni med njimi / ali sta fanta ali sta kilavca boječa, strahopetna človeka 2. bot., navadno v zvezi goli kilavec zdravilna rastlina s poleglim steblom in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
